V Glasbeni šoli Logatec bo od 30. junija do 5. julija prvič potekala prav posebna poletna šola Ars longa, Vita brevis za violino, violo in klavir, ki jo organizira simfonični orkester Cantabile, vodi pa Špela Pirnat, profesorica violine in violena Glasbeni šoli Franca Šturma.
Zamisel za poletno šolo se je porodila, ko so se kolegi, vsi glasbeniki, pogovarjali, da bi radi svoje znanje delili in pri tem uporabili vse, kar skupaj zmorejo. Poletna šola je posebna in unikatna zato, ker temelji na oblikovanju celostne podobe udeleženca, torej ne samo kot glasbenika. Seveda bodo vsak dan intenzivne ure inštrumenta pod vodstvom izbranega mentorja (Nejc Avbelj – violina, Špela Pirnat – viola, violina ter Tadej Horvat – klavir), bodo pa udeleženci razporejeni v skupine, v katerih bodo posebni mentorji vodili ure fizioterapije (Irena Dokl) in vadbo z žogami, terapevtskimi blazinami in drugimi pripomočki. Ambasador Sony Slovenija, Klemen Udovč, bo snemal učne ure in po končani poletni šoli bo vsak udeleženec lahko prejel DVD s svojimi posnetki.
Zakaj je fizioterapija pomembna za delo v glasbeni delavnici, smo vprašali Ireno Dokl. »Fizioterapevt je dragocena pridobitev tako za posameznega glasbenika kot orkestrsko skupino. Glavni fizioterapevtovi smernici sta: preprečevanje poškodb in zdravljenje že nastalih. Takšne težave namreč niso redke in so lahko (tudi) uničujoče za glasbenika, zato bi morali biti glasbeniki vedno pozorni, ko zaznajo bolečino in disfunkcije.«
Poškodbe so večinoma povezane s čezmernimi, ponavljajočimi se vajami z napačno držo in neergonomsko tehniko: napačen položaj telesa, rok, nog, prstov med samim igranjem na inštrument, prevelika sila, čezmerna obraba, stres in nezadosten počitek pripomorejo k razvoju kroničnih poškodb, kar lahko povzroči hude bolečine, invalidnost in konec kariere. »Te težave so žal pogoste,« opaža Doklova, »vendar se jim glasbenik lahko izogne, če je le pripravljen prisluhniti.«
Glasbenikom svetuje, naj se pozanimajo o svojem igranju in preučijo druge dejavnosti, ocenijo mehaniko telesa in morda razmislijo o novem inštrumentu, naj si vzamejo čas za ogrevanje in raztezanje ter pravilno izvajanje krepilnih vaj. Naj ne pozabijo na redne premore za sprostitev in razteg ter naj poslušajo sebe in svoje telo.
Vse bo dokumentirano
Zanimiva novost je snemanje učnih ur, kar gotovo dobro vpliva na učenčevo nadaljnje delo. Fotograf Klemen Udovč, ambasador Sony Slovenija, nam je povedal, da je snemanje vaj vzbudilo zelo pozitiven odziv, saj živimo v dobi, ko nam tehnologija omogoča spremljanje videoposnetkov tako rekoč na vsakem koraku. Snemanje vaj denimo omogoča, da napredek spremljata glasbenik in njegov mentor, saj se ob posnetku lahko pogovorita o napakah, zaigranih na vajah.
Dostopnost, kompaktnost in preprostost uporabe kamer za zajem glasbe in videa pa omogočajo, da glasbenik posname svoj nastop v živo in mu spomin ostane za vedno. »Glede na preprosto objavo videoposnetkov na spletnih omrežjih, saj zanjo potrebujete le kamero in mobilni telefon, tehnologija omogoča prepoznavnost novega virtuoza v javnosti,« je še dejal Udovč.
Nejc Avbelj pa bo udeležencem govoril o načinu vadbe in organiziranju časa za vajo. »Učinkovito organiziranje časa je absolutno nujno, da v svojem dnevu najdemo dovolj ur, ki jih lahko posvetimo vadenju in študiju glasbe,« je zatrdil. V ospredje postavlja tri metode: najprej načrt vadenja, ki zagotavlja, da ob vajah ostanemo zbrani in osredotočeni na konkreten cilj. Sestaviti ga je treba za vsak dan vnaprej in ga zapisati v zvezek ali na list papirja. Najprej določimo, kdaj, kje in koliko bomo vadili, nato čim bolj natančno opredelimo, kaj bomo vadili, na kaj bomo posebej pozorni ter kakšen rezultat želimo doseči. Drugič, vadimo, kadar smo spočiti in skoncentrirani, ker če to počnemo utrujeni in nezbrani, lahko dosežemo celo nasproten učinek od želenega. Pogosto ponavljamo neželene napake, ki nas na koncu le spravijo v slabo voljo. In tretjič, uvedemo nično toleranco do nepopolnosti. Namen vadenja je, da svoje igranje kar se da perfekcioniramo. Zelo pomembno je, da mlad glasbenik ni prehitro zadovoljen s povprečnim rezultatom. »Naj dodam Aristotelovo misel: Postanemo tisto, kar redno počnemo. Odličnost torej ni dejanje, ampak navada,« je povzel Udovč.
Od meditacije do avtogenega treninga
Kakšne pa so metode premagovanja in obvladovanja treme? Tadej Horvat pravi, da se glasbeniki v življenju srečujejo z raznovrstnimi problematikami premagovanja treme, zato je zelo pomembno poznati nekatere učinkovite metode sprostitvenih tehnik, ki jim pomagajo odpravljati različne težave ter jih popeljejo v svet sproščenega poustvarjanja glasbe. »Pol poti do uspešnega premagovanja oz. obvladovanja treme je prepoznavanje situacije in našega vedenja pod določenim stresom. Sproščanje je aktivna veščina, ki se jo moramo najprej naučiti, nato pa redno vaditi. Sproščanje blaži simptome tesnobe in stresa, hkrati pa zmanjšuje tveganje pred različnimi vrstami bolezni. Sprostitvene tehnike so zelo pestre – od najpreprostejših, kot je masaža, do takšnih, kot sta meditacija in avtogeni trening. Vse lahko ugodno vplivajo na odpravo stresnih posledic in tudi na preventivo, da se na stresne situacije ne odzovemo s posledicami. Najučinkovitejše metode oz. tehnike premagovanja treme so: globinsko sproščanje, tehnika pravilnega dihanja, mišično sproščanje, masaža ter avtogeni trening, kamor uvrščamo meditacijo in vizualizacijo.
Vodja šole Špela Pirnat je pojasnila, kaj konkretno pomeni »oblikovanje celostne podobe udeleženca«. Pod celostno podobo udeleženca so poskušali zajeti čim več področij, ki so pomembna pri delu glasbenika. »Psihična in fizična (telesna) priprava sta tu ključnega pomena,« je prepričana Pirnatova, »saj lahko glasbeniku olajšata vadbo ali mu celo pomagata, da se izogne marsikateri neprijetnosti, ki se lahko pojavi med učenjem in vadenjem inštrumenta.« Poletna šola Ars longa, Vita brevis je po njenem mnenju posebna prav zaradi raznovrstnega načina dela. Osnova še vedno ostaja delo z izbranim mentorjem inštrumenta, vendar vsak dan še z dodatnimi predavanji, vadbami, koncerti in podobnim. Udeležencem niso želeli postaviti starostne meje, zato puščajo možnost udeležbe vsakemu glasbeniku, ki si želi napredka.
